KARAVANKE/KARAWANKEN UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Geoparki so geografsko zaključena območja z jasno določenimi mejami. Ponašajo se z izjemno geološko in geomorfološko dediščino, ki je posebna na lokalnem in državnem nivoju, pa tudi v evropskem in svetovnem merilu. Poleg izstopajoče geološke dediščine so v geoparkih pomembne tudi naravne in zgodovinske posebnosti, arheološka, tehniška in ostala kulturna dediščina povezana z izjemno geološko zgradbo. Glavni cilji geoparkov so ustrezno varovanje in popularizacija dediščine, izobraževanje, ter trajnostni razvoj območja s pomočjo tako imenovanega geoturizma.
KARAVANKE/KARAWANKEN UNESCO GLOBALNI GEOPARK se razteza na dobrih 1000 kvadratnih kilometrih čezmejnega območja med Slovenijo in Avstrijo, ki ga poseljuje okoli 53.000 prebivalcev. Vanj je vključenih štirinajst obmejnih občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Bistrica nad Pliberkom (Feistritz ob Bleiburg), Pliberk (Bleiburg), Suha (Neuhaus), Globasnica (Globasnitz), Galicija (Gallizien), Žitara vas (Sittersdorf), Železna Kapla (Bad Eisenkappel), Sele (Zell) in Labot (Lavamünd). Vse od leta 2013 je član Evropske in Globalne mreže geoparkov, od novembra 2015 pa nosi naziv Karavanke/Karawanken UNESCO Globalni Geopark.
Evropska mreža geoparkov (EGN), ki je bila ustanovljena leta 2000, trenutno združuje 94 UNESCO geoparkov iz 28 različnih držav, medtem ko leta 2004 ustanovljena Globalna mreža geoparkov (GGN) 177 UNESCO Globalnih Geoparkov iz 46 držav (podatek iz leta 2022). Karavanke/Karawanken UNESCO Globalni Geopark je eden od le štirih čezmejnih.
KARAVANKE/KARAWANKEN UNESCO GLOBALNI GEOPARK zaznamuje predvsem rudarstvo in nahajališča rudnih mineralov, saj so na območju Pece, Mežice in Obirja več kot tri stoletja pridobivali svinčevo in cinkovo rudo. Na Lešah pri Prevaljah je do sredine 19. stoletja deloval premogovnik, ki je največji v Sloveniji. Rjav mineral turmalin dravit ima v Dobrovi pri Dravogradu svoje klasično nahajališče (locus typicus), Mežica pa se ponaša z evropsko najbogatejšim nahajališčem minerala wulfenita. Za stokovno javnost so iz vidika nastanka rudnih mineralov posebej zanimiva rudna nahajališča v Topli, Mežici in Obirju. Kljub temu, da kraški pojavi niso „paradni konj“ Geoparka Karavanke so Obirske jame najlepše kapniške jame v Avstriji, območje med Jezerskim in Železno Kapla (Bad Eisenkappel) pa zaradi številnih izvirov nosi ime „območje tisočerih izvirov“. Nahajališča fosilov spadajo po pestrosti in bogatosti nahajališč med zanimivejše v Evropi. Iz geoparkovih triasnih plasti je bilo opisanih več novih vrst fosilov, ki so imenovani po Sloveniji, Peci, Črni na Koroškem in Helenski grapi. Preko območja Karavanke UNESCO globalnega geoparka poteka takoimenovana Periadriatska preloma cona, ki je najpomembnejši tektonski element celotnega alpskega loka, nastal kot posledica trka in sekundarnih procesov po njem med Jadransko mikroploščo in Evrazijsko ploščo.
Koristne povezave:
Global Geopark Network I UNESCO Geoparks GGN
