[vc_row][vc_column][vc_column_text]<\/p>\r\n
Geoparki so geografsko zaklju\u010dena obmo\u010dja z jasno dolo\u010denimi mejami. Pona\u0161ajo se z izjemno\u00a0 geolo\u0161ko in geomorfolo\u0161ko dedi\u0161\u010dino, ki je posebna na lokalnem in dr\u017eavnem nivoju, pa tudi v evropskem in svetovnem merilu. Poleg izstopajo\u010de geolo\u0161ke dedi\u0161\u010dine so v geoparkih\u00a0 pomembne tudi naravne in zgodovinske posebnosti, arheolo\u0161ka, tehni\u0161ka in ostala kulturna dedi\u0161\u010dina povezana z izjemno geolo\u0161ko zgradbo. Glavni cilji geoparkov so ustrezno varovanje in popularizacija dedi\u0161\u010dine, izobra\u017eevanje, ter trajnostni razvoj obmo\u010dja s pomo\u010djo tako imenovanega geoturizma.<\/p>\r\n
KARAVANKE\/KARAWANKEN UNESCO GLOBALNI GEOPARK se razteza na dobrih 1000 kvadratnih kilometrih \u010dezmejnega obmo\u010dja med Slovenijo in Avstrijo, ki ga poseljuje okoli 53.000 prebivalcev. Vanj je vklju\u010denih \u0161tirinajst obmejnih ob\u010din: \u010crna na Koro\u0161kem, Me\u017eica, Prevalje, Ravne na Koro\u0161kem, Dravograd, Bistrica nad Pliberkom (Feistritz ob Bleiburg), Pliberk (Bleiburg), Suha (Neuhaus), Globasnica (Globasnitz), Galicija (Gallizien), \u017ditara vas (Sittersdorf), \u017delezna Kapla (Bad Eisenkappel), Sele (Zell) in Labot (Lavam\u00fcnd). Vse od leta 2013 je \u010dlan Evropske in Globalne mre\u017ee geoparkov, od novembra 2015 pa nosi naziv Karavanke\/Karawanken UNESCO Globalni Geopark.<\/p>\r\n
Evropska mre\u017ea geoparkov (EGN), ki je bila ustanovljena leta 2000, trenutno zdru\u017euje 94 UNESCO geoparkov iz 28 razli\u010dnih dr\u017eav, medtem ko leta 2004 ustanovljena Globalna mre\u017ea geoparkov (GGN) 177 UNESCO Globalnih Geoparkov iz 46 dr\u017eav (podatek iz leta 2022). Karavanke\/Karawanken UNESCO Globalni Geopark je eden od le \u0161tirih \u010dezmejnih.<\/p>\r\n
KARAVANKE\/KARAWANKEN UNESCO GLOBALNI GEOPARK zaznamuje predvsem rudarstvo in nahajali\u0161\u010da rudnih mineralov, saj so na obmo\u010dju Pece, Me\u017eice in Obirja ve\u010d kot tri stoletja pridobivali svin\u010devo in cinkovo rudo. Na Le\u0161ah pri Prevaljah je do sredine 19. stoletja deloval premogovnik, ki je najve\u010dji v Sloveniji. Rjav mineral turmalin dravit ima v Dobrovi pri Dravogradu svoje klasi\u010dno nahajali\u0161\u010de (locus typicus<\/em>), Me\u017eica pa se pona\u0161a z evropsko najbogatej\u0161im nahajali\u0161\u010dem minerala wulfenita. Za stokovno javnost so iz vidika nastanka rudnih mineralov posebej zanimiva rudna nahajali\u0161\u010da v Topli, Me\u017eici in Obirju. Kljub temu, da kra\u0161ki pojavi niso \u201eparadni konj\u201c Geoparka Karavanke so Obirske jame najlep\u0161e kapni\u0161ke jame v Avstriji, obmo\u010dje med Jezerskim in \u017delezno Kapla (Bad Eisenkappel) pa zaradi \u0161tevilnih izvirov nosi ime \u201eobmo\u010dje tiso\u010derih izvirov\u201c. Nahajali\u0161\u010da fosilov spadajo po pestrosti in bogatosti nahajali\u0161\u010d med zanimivej\u0161e v Evropi. Iz geoparkovih triasnih plasti je bilo opisanih ve\u010d novih vrst fosilov, ki so imenovani po Sloveniji, Peci, \u010crni na Koro\u0161kem in Helenski grapi. Preko obmo\u010dja Karavanke UNESCO globalnega geoparka poteka takoimenovana Periadriatska preloma cona, ki je najpomembnej\u0161i tektonski element celotnega alpskega loka, nastal kot posledica trka in sekundarnih procesov po njem med Jadransko mikroplo\u0161\u010do in Evrazijsko plo\u0161\u010do.<\/p>\r\n Koristne povezave:<\/p>\r\n Geopark Karavanke\/Karawanken<\/a><\/p>\r\n Global Geopark Network I UNESCO Geoparks GGN<\/a><\/p>\r\n